[ Pobierz całość w formacie PDF ]

170
TUJSKI PROMET
BESeDA
�Ovaduh jaz nisem bil nikoli. Vrhutega nastanejo
tudi stro0 ki.�
�Tukaj ima0 dvajset kron.�
�Jaz jih vzamem, gospa Korbinova; ravnal pa bom s
preudarkom in premislekom, da ne spravim nikogar v
nesre�o. �e se meni ne mudi, kaj bi se mudilo drugim!�
Korbinka in Gri�arka sta �akali, kdaj ju pokli�ejo za
pri�e; Petan ju je pa u�il potrpe�ljivosti. �e �mihelce
srbi, zakaj bi se on praskal? Za tako neumnega bi ga
vendar ne smeli imeti.
Pri0 la je pa nad o�eta Cila s pro0 njo, da naj vendar ne
zavr�e denarja, ki se tako te�ko slu�i.
Petan jo je poslu0 al nekaj �asa; potem pa ji je segel v
besedo, da naj nikar ne pripoveduje njemu takih �en�.
�Ali bi se nama ne smejalo vse sodi0 �e, �e bi se prigla-
sila kot dedi�a za bera�ico? Kdo pa je tebi vse to natve-
zel?
Cila je povedala, od kod ima te vesti in da bi bila Gri-
�arka pripravljena izpri�ati resnico svojih besed.
�Ljuba moja, to je nevarna re�,� je dejal resno Petan.
�Da se Gri�arjevi in Korbinovi pisano gledajo, to ti je
znano, in da je na0 a Zefa vmes, to ve0 ti tudi. Od tod
opravljanje in sumni�enje. Potolkli pa se vendar ne
bodo sami med seboj, dasi bi Korbinka jako rada vide-
la, �e bi kdo drug potolkel Gri�arje, Gri�arka pa tudi, �e
bi se kdo drug znosil nad Korbinko. To se pravi s tujimi
171
TUJSKI PROMET
BESeDA
rokami gade loviti. Midva morava pa paziti, da naju ne
ujedo ti gadje. Zakaj premisli, Cila! Vzemiva, da je res,
kar se pripoveduje, ali misli0 ti, da bova midva imela kaj
koristi? Bogve kje je �e tisti denar. Bogve kdo ga je vzel.
Pustiva torej to stvar, in Bog ne daj, da bi ti koli�kaj na-
tolcnila ali posumnjala, da ga je vzela Gri�arka ali Kor-
binka. To sta najpo0 tenej0 i �enski, in jaz prise�em za
vsako, da je nedol�na. Sitni pa sta obe in prepirljivi.
Toda �emu bi se midva me0 ala v njune prepire! Naj se
to�ita sami. Toda verjemi, da se ne bosta, ker je nevar-
nost, da obsodi sodi0 �e to�nika zaradi obrekovanja. Ta
kazen zadene lahko naju oba in potem 0 e druga. Zakaj
pomisli! Ali ne bo takoj zapodila Korbinka tebe iz slu�-
be, �e jo jaz zato�im? Ali te bo vzela potem Gri�arka
nazaj, ki je komaj �akala, da se te znebi? Morebiti si ji
ostala ti preblizu, in bi te zdaj rada pognala naprej. In
jaz naj ji pomorem? Bog ne daj! Zamota se �lovek lah-
ko in hitro, izmota te�ko. In navsezadnje, Cila, �e po-
kli�em jaz pred sodnika Korbinko, ali ne stoji tako reko�
pred sodi0 �em z njo vred njena snaha, moja h�i, tvoja
sestra, in poleg nje njen sin, moj zet, tvoj svak? Ali naj
zdivjam jaz sam zoper svojo kri in ugonobim vso rodbi-
no zaradi sitnih muh prepirljive Gri�arke? Ti, Cila, se
zana0 aj na Boga in poslu0 aj mene! Ali ti drugi ljudje tudi
dobro �ele, ni tako gotovo in jasno.�
172
TUJSKI PROMET
BESeDA
Cila je popolnoma odobravala o�etovo stali0 �e. Iz vsa-
ke njegove besede je �ula o�etovsko ljubezen in skrb in
preverila se je, kako nevarno, pogubno bi bilo zanjo, �e
bi nastopil o�e proti njeni gospodinji. Takoj bi morala
ona od hi0 e pro� in potem zbogom gorke nade! Kako
hitro ohladi razdalja srca, ki jih je vnela bli�ina! Enkrat
pro�, dvakrat pozabljena.
To je sama sebi prav lahko dopovedala Cila; te�je pa
je bilo dopovedati Andreju, zakaj ne more ustre�i o�e
Gri�arjevim �eljam. Sebe ni smela vzeti v misel Cila;
nasprotstva med obema rodbinama ni mogla omeniti;
samo ozir na mlado Korbinko Zefo je moral opravi�iti
njeno stali0 �e. To je tudi pojasnila Andreju Cila s tako
prisr�no zgovornostjo, da je uvidel fant, da o�e res ne
more nastopiti sam proti svoji h�eri.
Gri�arjev pa to ni zadovoljilo. Le 0 e trdnej0 e korenine
je pognal sovra�ni sum, ki je padel zdaj na vse tri, na
Korbinko, Zefo in Petana. Vsi trije so se zdeli Gri�arjem
zvezani, da izpodrinejo Cilo, kakor se �e godi rado pri
dedi0 �inah, da dobo najpotrebnej0 i najmanj, �e se �e ne
da odriniti popolnoma. Tako je dobila Zefa ko�o in zdaj
naj bi dobila 0 e denar. To ravnanje se je zdelo Gri�arje-
vim tako krivi�no, tako grdo, da so si 0 teli v sveto dol�-
nost dognati stvar do konca.
Vnemale so jih govorice, ki so se 0 irile po vasi. Priha-
jale so znanke s skrivnostnim smehom na stisnjenih
173
TUJSKI PROMET
BESeDA
ustih. Vsaka je pogledala najprej svetlo po kotih in mig-
nila potem Gri�arki, da ji ho�e skrivaj nekaj povedati.
Stopili ste skupaj; ena je 0 epetala, druga poslu0 ala in jez-
no segala vmes, da je to preve�, da je nesramno obreko-
vanje, ki ga ona ne bo trpela ve�.
Kaj se govori, to je zvedela Gri�arka sproti vsak dan,
kdo govori, tega nikoli; to vse se je zavijalo v gosto me-
glo; nobena �enska se ni mogla spomniti, kdo bi bil
pravzaprav rekel tako, tudi ni hotela nobena hoditi za
pri�o ali delati zdrahe; vsaka je pri�akovala, da ne bo
govorila Gri�arka naprej ali celo nje imenovala, ki ne ve
sama ni�, ampak je le hotela njej ustre�i, in v zahvalo ji
ona vendar ne sme nakopati sitnosti.
Zdaj je 0 lo Gri�arjem za dobro ime, za raz�aljeno �ast;
toda koga prijeti, ko se jim je vrivala misel, da obreku-
je vsa vas, dokazati se pa ne more nikomur ni�! Ej, kako
pazljivo so za�eli zdaj gledati po obrazih, �e se ne dr�e
zani�ljivo ali porogljivo, vle�i na usesa, da bi ujeli kak0 -
no sumno besedo, obra�ali nedol�ne pomenke! �e sta [ Pobierz całość w formacie PDF ]

zanotowane.pl

doc.pisz.pl

pdf.pisz.pl

kajaszek.htw.pl