[ Pobierz całość w formacie PDF ]

patah, in ko nam je bilo poara dovolj, smo ga s pripad-
ki vred izklopili in 0 li spat s prijaznim spominom na
Stuttgart in njegovo oddajno postajo.
Takemu poroilu z lica mesta se pravi reportaa in
silno dviga zanimanje za radio. Namre za dotini. In
sedaj ne mine veer, da ne bi zasukal aparata na Stutt-
gart, ali nimajo tamkaj morebiti zopet kaj takega.
Kakor reeno, ne reem ni. Vredno pa je preudarka,
kako bi se povealo zanimanje tudi za na0 domai radio
s takimi in enakimi reportaami.
Ne mislim ba0 na stari grad v Stuttgartu. Nemci niso
ljudje, da bi na0 emu radiu na ljubo semkaj odstopili ka-
terikoli stari grad in poar in mraz in Rdei kri in vroi
aj, in mislim, ne bi tega storili niti na raun dolnih
reparacij. Toda tudi mi nismo taki, da bi kaj takega zah-
tevali  nikakor ne.
Nego se mi zdi, da je tudi brez Nemcev dovolj 0 e dru-
gih stvari na svetu, vrednih reportae, in je tem stvarem
le 0 teti v ast, da so domaega proizvoda in na0 e gore
list.
Recimo na primer: Na Miklo0 ievi cesti se vsak hip 
lahko tudi ree0 : vsak mah  pripeti konju, da se spo-
drsne in pade in se potem naokoli zbere milijon ljudi. e
bi bil na0 radio tak0 en, kakr0 en bi bil eleti, alibog se ne
bi ne za trenutek obotavljal in e bi bil na licu mesta z
335
PREERNOVE HLAE
BESeDA
mikrofonom. Pa bi lahko bili deleni tega konja ne samo
na0 i domai radio naroniki, nego bi ga lahko oddajala
Ljubljana tudi v Zagreb in Beograd in bi lahko poslu0 ali
konja po vsej Evropi in 0 e oni v Ameriki, ako bi se ljubilo
njihovim u0 esom vstajati po polnoi. In e bi se stvar
spravila na plo0 e, bi bil 0 e na0 im potomcem ohranjen
dragocen spomin na konja in njegovo ivljenje in obia-
je. Saj bo itak trajalo le par let, pa bo konj izginil z ljub-
ljanskega repertoarja.
Kar se pa tie reportae o spodrslem konju, bi se dala
s spretno reijo 0 e poiviti in izpopolniti.
Najprej bi asfalt po0 kropili z mestnim 0 kropilnim vo-
zom, da bi bil bolj polzek. V radiu bi se jako dobro sli-
0 alo 0 kropljenje in bi lahko katera dama zavpila, ker so
jo po0 kropili po nogavicah.
Potem bi pripeketal konj, drselo bi mu, lovil bi se s
podkovanimi kopiti  tof, tof  tof, tof, tof  in bi te-
lebnil in bi se ula razburjena kletvica voznika in 0 vr-
kanje bia; oboje 0 teje za preizku0 eno prvo pomo, ka-
dar konju spodrkne. In 0 e bi se loili onemogli poizku-
si konja, da se spravi na noge.
Pa bi se takisto sli0 ala nara0 ajoa mnoica radoved-
nega naroda in bi se poasi pojavilo od koderkoli oko
postave s svinnikom in belenico in bi zapisalo dejan-
ski stan, kako da se pi0 e in koliko da je star  namre
voznik.
336
PREERNOVE HLAE
BESeDA
Narod na cesti je vsakikrat usmerjen zoper oko posta-
ve in godrnja. Pa bi nemara mimo pripeljal 0 e kdo na
kolesu  trrriii  in se ustavil in potem poduil policaja,
naj nikar ne zapisuje voznika, raj0 i naj konju pomaga na
noge: konj in voznik da sta takisto rtvi kapitala  toda
kmalu bo drugae!  Izpregovoriv0 i dobrohotno to
gronjo, bi se jadrno pognal na kolo  trrriii  in izgi-
nil okoli vogala.
Iz mnoice bi se uli pritrjevalni klici: Tako je! Pa bi
se oko postave z belenico in svinnikom obrnilo na
ono plat, odkoder so prihajali klici, toda noe biti nikdar
nihe tisti, ki je vzkliknil karkoli.
Voznik bi s svojega sedea potegnil koc in ga konju
pogrinjal pod noge, da mu ne bi drselo. Pri tem prizade-
vanju bi mu pomagala marsikatera izpodbudna beseda
iz vrst zbranega naroda.
Tako bi se konj ne brez vika in krika spravil kvi0 ku in
bi se konj in voznik odpravila po nadaljnjih svojih pos-
lih. Oko postave pa bi 0 e vedno imelo opravila z naro-
dom in belenico in bi se konj polagoma spremenil v
razalitev strae.
Pa bi se lahko kdo na0 el in bi telefoniral ivalski bol-
nici po re0 ilni voz in bi se ulo telefoniranje  trrriii 
in razgovor v telefonu in potem  tata, tata  re0 ilni
voz, mislim, da imajo re0 ilni voz tudi za ivali. In bi bil
337
PREERNOVE HLAE
BESeDA
potem re0 ilni voz zelo ogoren, da ni ve konja  kak-
0 en red da je to!
Oglasil bi se potem 0 e glas iz obinstva, e0 ko magis-
trat zahteva, da hi0 ni posestniki potresajo pred hi0 ami,
zakaj magistrat sam ne potresa asfalta sredi ceste. Mar
konji niso tako reko tudi ljudje! To da mora v novine s
podpisom Star me0 an ali pa Eden v imenu vseh!
Pa bi se spretni roki gospoda radio poroevalca ne-
dvomno posreilo, da bi h koncu koncev mimo mikro-
fona pri0 el 0 e gospod upan. Dal bi si poroati, kako in
kaj, in potem bi splo0 no razburjenje omilil s prijazno
izjavo, da bo zveer dal razsvetliti grad. 
Taka reportaa bi bila zelo zanimiva, mislim, da bi
bila, in domaa tudi in pouna in bi se dala morebiti po-
rabiti 0 e za 0 olski radio.
In bo zopet zaznamovati jako lep napredek.
[ Jutro, 8. februarja 1932 ]
338
PREERNOVE HLAE
BESeDA
Glasozofija
ako silno napreduje napredek, to ni ve lepo in
Kzaslui, da se mu spo0 tljivo odkrije0 .
Na primer imamo daktilografijo. e izraz sam ob sebi
je jako olikan. In ti ogledajo samo palec, e poznajo in
vedo, ali si tisti, ki je vlomil v blagajno in pobasal kruti
milijon.
In je nadalje grafologija. Da le vrsto vidijo tvojega pi-
sanja, e vedo in bodo prisegli, ti da si tisti, ki je pisal
tisto pismo, in bo0 neusmiljeno zaprt.
Sedaj pa so izna0 li 0 e glas in je ta re izmed vseh naj-
bolj uena. Ne vidijo te, ne vedo, kdo si, kako si obleen
in pri kateri stranki si  sploh isto ni; le tvoj glas po-
slu0 ajo v radio, ko govori0 , kaj ne?  ali katero zapoje0 ,
kaj ne?  in te kateri 0 e na kitari spremlja ali na klavir-
ju, kaj ne?  Sli0 ijo tvoj glas in kitaro in klavir in e vse
vedo o tebi in si tono narisan in popisan kakor v poli-
cijskem listu: kak0 ne si postave, koliko meri0 od nog do
glave in okoli trebuha, koliko si star, katere 0 tevilke
ovratnik nosi0 , kak0 no frizuro ima0 , koliko zob v ustih in
kurjih oes na nogah itd., itd., kaj si opoldne kosil, ako
si, in ali in koliko par ima0 v epu.
339
PREERNOVE HLAE
BESeDA
Pa niti ni treba, da se osebno trudi0 kamorkoli in po
stopnicah, nego se lahko oglasi0 kar po telefonu ali mik-
rofonu  te e imajo.
Ta re je resnino zelo uena in napredna in ne bo
dolgo trajalo, da bo takisto dobila svoje olikano ime, na
primer: glasozofija ali kaj takega.
Za uenost in napredek sem vnet vsikdar in sem tudi
brez posla in imam dovolj asa  sedaj je itak kriza in
ni sedaj nikaka sramota biti brez posla. Pa sem 0 e jaz dal
svoj glas na razpolago uenosti in napredku in je moj
glas jako blagodone in bi bil lahko upo0 tevan v radiu
tudi drugae in brez glasozofije  ne bi zahteval preti-
ranih pogojev!
Poslal sem torej svoj glas in sem omenil tudi krizo in
da ne bi stavil pretiranih pogojev nikakor ne. Povrhu [ Pobierz całość w formacie PDF ]

  • zanotowane.pl
  • doc.pisz.pl
  • pdf.pisz.pl
  • kajaszek.htw.pl