[ Pobierz całość w formacie PDF ]

reãe zopet oni in puhne trikrat debelo v zrak.
Vinko se ozre od strani nanj; ãul je nekaj nenavadne-
ga doneti iz baronovih besed, pa rekel ni niãesar.
»Grof Walden, dva vkvartirana oficirja od kordona in
nekov suh sorodnik, grof Sori  ali kako,« nadaljuje
Gernau, »ki mi ni posebno po volji in ki se celo popol-
dne ni ganil od grofice Veronike.«
»A, zato ti morda ni po volji,« pravi Vinko, posku0 a-
joã smeh posiliti.
Oficir se obrne poãasi proti njemu in reãe:
»Zakaj meni ni v0 eã, tega 0 e ne vem, a jaz bi dejal, da
se komu drugemu ravno iz tega, od tebe navedenega
vzroka ne bode posebno dopadel.«
Vinko je bil medtem kakor malo v zadregi posegel na
sosednjo mizo, kjer je zraven Gernauovih cigar, poleg
ure in drugih Ïepnih tvarin leÏala bela ruta. To je vzel v
roke in jo presukaval, ko mu je prijatelj ironiãno odgo-
varjal na njegovo prej0 njo prisiljeno opazko.
90
NA ÎERINJAH
BESeDA
V tem trenutku obvise njegove oãi na znamenju, ki je
bilo v0 ito v robãevem oglu.
»Gernau!« vzklikne in plane kvi0 ku.
Ta preloÏi po stari navadi svoje ostroÏene pete in
vpra0 a, cigaro v ustih drÏeã:
»Kaj je?«
»Ti si bil dopoldne v Ïerinjskem gozdu?« hiti Vinko
brez sape.
»Ako ti je tisti robec to povedal, potem meni ni treba
pripovedovati, da sem bil,« reãe baron lakoniãno.
Slikar ga meri s srpim pogledom. Naposled stopi k
prijatelju, ki se je bil poãasi pokonci spel, in mu poda
svoji roki:
»Odpusti mi, Gernau, da sem ti to razmero zakrival!
Vem, da ni bilo prav, saj tebi smem in ti bi bil moral vse
povedati. Pa ti ve0 , kako teÏka bi mi bila v tem sluãaju
ravno tebi nasproti taka odkritosrãnost.«
»Ker misli0 , da sem tudi jaz tako hudo zaljubljen v
njo;«  smeje se baron in prime prijateljeve roke  »le
sme0 en ne bodi, ljubi moj, jaz sem bil zaljubljen, da! Ali
taka izku0 nja, kakor je bila moja nepriãakovana dana0 -
nja, taka izku0 nja je za mojo ljubezen isto, kar je roÏam
slana. Ha, ha, kako poetiãno  ali ne?«
Vinko hodi potem zopet molãe po sobi gori in doli,
Gernau pa se zlekne nazaj na leÏi0 ãe ter, novo cigaro
priÏigaje si, pripoveduje prijatelju, kako je bil zjutraj
91
NA ÎERINJAH
BESeDA
naletel, kako so mu bila kolena otrpnila pri originalnem
skritju in o svojem meditiranju.
»In sedaj reci, prijatelj,«  konãa svojo pripovest, ki
jo je pol resno, pol sarkastiãno podajal  »sedaj reci, ni
li bilo prav tako, da sem obsedel za tistim vraÏjim hras-
tom, nego da bi se bil pokazal naenkrat pred vama ter
motil na tak nepriliãen naãin vajino poljubovanje? Bog
 kakovi obrazi bi bili to, ha, ha, ha!«
»Gernau!« ustavi ga slikar, »nikar ne sme0 i tega, kar
si danes sluãajno videl, zares, zame jako neljub sluãaj.
Prav mi je, da si vsaj le ti bil priãa, bolj neugodno in
morda zame nesreãa bi bila, ako bi bil kdo drug tako
naletel! Pa pustiva to stvar. Meni, da ti skratka povem,
meni je presveta.«
Resni ta glas pa je pri oficirju dosegel ravno naspro-
ten namen. V veselem smehu se vrÏe nazaj na leÏi0 ãe in
reãe:
»O joj, to mi je pa zopet novo!«
»Mogoãe, pa odteza se vsaki kritiki in tudi tvoji!« reãe
Rogulin 0 e resnej0 i.
»Ha, ha, ha  Vinko, Vinko, ti vendar ne bode0 igral
role tragiãnega junaka.«
»Ne bodem je, nikakor ne; in vrh tega je tvoja prisi-
ljena primera jako slaba,« pravi slikar, pred oficirja sto-
piv0 i. »Odpusti mi, prijatelj, pa zdi se mi, da je tebi ta
92
NA ÎERINJAH
BESeDA
stran ãlove0 kega srca ãisto neznana; in to, ljubi moj, ti
ne daje nikakr0 ne pravice, vleãi jo k tlom ter sme0 iti jo.«
Gernau je potem hladnokrvno pu0 il svojo cigaro in
nekov vesel izraz ni hotel izginiti z njegovega lica.
»Poznam ali ne poznam,« pravi, ustni ironiãno zate-
govaje; »pa to je enako, ker smejem se lahko zaradi ene-
ga ali drugega. Imel sem tudi nekdaj  0 e ni tako dolgo
tega, lepo ljubico, sveto reã, kakor ti pravi0 , in tudi jaz
sem tako dejal; imel sem jo precej ãasa, dve leti  0 koda
za ta ãas, pa lep ãas  svet ãas je bil. Pa 0 el je! Dekletce
me je pustilo in morda je prav storilo, ker sicer bi jo bil
ãez nekaj ãasa utegnil jaz pustiti. Pa takrat je nisem; in
ko sem dobil svoje slovo, pil sem 0 tiri tedne, ekserciral
in jahal okoli kakor norec. Ti bi se bil morebiti ustrelil ali
bi bil pa vse svoje barve skozi okno zmetal in njeno po-
dobo za njimi in 0 el po svetu ter se zarotil in zaklel, da
nobene Ïenske veã ne bode0 pogledal. Jaz sem pa samo
0 tiri tedne pijanãeval. In ko nisem mogel veã, ker je bila
moja mo0 nja prazna in kredit ne velik, postal sem zopet
stari. In, na mojo du0 o, da zategadelj Ïensk nisem pustil!
Zaljubim se na leto, ãe hoãe0 , dvanajstkrat lahko, brez
boleãin, samo z nekim nemirom, ki me sili, da mislim
vedno na tisto Ïensko lice, katero mi je ravno na vratu.
Naenkrat mi pride ta ljubezen ali budalost, ako jo hoãe0
tako imenovati, in polagoma zopet mine, po dvanajst-
93
NA ÎERINJAH
BESeDA
krat na leto. In tebi, Vinko, bode se morda tudi 0 e tako
godilo!«
Baron je govoril to v svojem navadnem lahkem tonu,
le nekajkrat je zadonel iz njegovih besed nekov mehak
ãut, pa le za trenutek. Po zadnjih besedah se je poãasi
obrnil proti psu, ki je leÏal na tleh pred njim, in, nogo
nastaviv0 i mu, je jel zapovedovati:
»Hop! âik! Hop  hop!« in pinãek je radovoljno ska-
kal preko noge.
Vinko ga je mirno poslu0 al in molãe meril svoj pot po
sobi.
»Îal mi je zate, prijatelj,« dejal je ãez nekoliko ãasa
zopet baron Gernau.
Vinko obstane.
»Zakaj? Sem li obÏalovanja vreden?«
»Zato, ljubi moj, ker tudi 0 e morda pride0 v sluãaj, da
bode0 0 tiri tedne z vinom gasil tisti ãudni plamen! Ko bi
bil tako daleã kakor jaz, ne bi ti trebalo. A ti 0 e potrebu-
je0 nekaj takega.«
»Jaz nisem nikdar mislil, da ti tako silo rad igra0 izku-
0 enega moÏa,« odgovarja ironiãno slikar in po kratkem
molku nadaljuje mirno: »Pa ãuj me, Gernau, povem ti
resno besedo. Ti ima0 svoje misli o ljubezni in o Ïen-
skah, jaz svoje. In ako ti povem, da ljubim grofico tako
strastno, da ne morem misliti o niãemer drugem nego o
njej in da mi je ta ãut tako svet kakor niã drugega na vsej
94
NA ÎERINJAH
BESeDA
zemlji, potem ne bo0 rekel nobene besede veã, ãe si pri-
jatelj moj!«
»Da, Vinko, molãal bodem; pa samo 0 e eno, zato ker [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]

zanotowane.pl

doc.pisz.pl

pdf.pisz.pl

kajaszek.htw.pl